Letošnja globalna raziskava IPSOS o ozaveščenosti potrošnikov je zajela 40.000 anketirancev v 50 državah, med njimi tudi dve iz naše regije: Slovenijo in Hrvaško. Rezultati kažejo na spreminjajoče se globalne prioritete, saj vojne, konflikti in ekonomski pritiski vse bolj zasenčijo okoljske teme. Podnebne spremembe – kljub najtoplejšemu letu v zgodovini – so padle na 31 % med globalnimi skrbmi, daleč za prevladujočo svetovno skrbjo: vojnami in konflikti (52 %). A kljub upadanju podnebne anksioznosti raziskava izpostavlja vzpodbuden trend odgovornega upravljanja z gozdovi.
Močno prepoznavanje FSC v obeh državah
V Sloveniji doseže poznavanje FSC 57 %, kar postavlja oznako pred številne druge okoljske oznake. 53 % tistih, ki FSC prepoznajo, pravi, da dobro razumejo FSC – kar kaže ne le na prepoznavnost, temveč tudi na razumevanje. Prepoznavanje drugih trajnostnih oznak – kot je Rainforest Alliance – je prav tako visoko, kar odraža široko poznavanje okoljskih certifikatov v Sloveniji.
Hrvaška kaže podobno sliko: 53 % potrošnikov prepoznava oznako FSC, 57 % pa jih poroča o dobrem razumevanju. To Hrvaško uvršča med bolje informirane trge in je še posebej opazno v letu, ko je skrb za podnebne spremembe upadla.
Podnebne spremembe izgubljajo prioriteto – a trajnostne izbire ostajajo
Kot v mnogih evropskih državah tudi v Sloveniji in na Hrvaškem podnebne spremembe niso več tako v ospredju kot v bližnji preteklosti. V obeh državah 71 % anketirancev kot največjo globalno skrb navaja vojne, konflikte in terorizem. Bolezni in ekonomski pritiski so prav tako visoko, podnebne spremembe pa se pomikajo na četrto ali peto mesto.
A upad zaznane nujnosti ne zmanjšuje trajnostnega vedenja pri nakupovanju. Raziskava potrjuje močan globalni trend, prisoten tudi v Sloveniji in na Hrvaškem: ljudje še naprej podpirajo blagovne znamke, ki dokazujejo odgovorno ravnanje z viri:
- 43 % anketirancev v obeh državah bi priporočilo FSC-certificirane izdelke.
- 48 % v Sloveniji in 52 % na Hrvaškem bi izbralo FSC-certificirane izdelke pred necertificiranimi.
- 31 % Slovencev in 25 % Hrvatov je pripravljenih plačati več za FSC-certificirane izdelke.
Ugotovitve globalnega poročila potrjujejo naslednje: tudi ko podnebne spremembe niso glavna skrb, potrošnike še vedno skrbi zaščita gozdov, biotska raznovrstnost ter izogibanje izdelkom, povezanim z okoljskimi škodami.
Zaupanje v certifikacijo ostaja močno
Obe državi izkazujeta zmerno zaupanje v institucije, vendar certifikacijski sistemi – zlasti FSC – izstopajo kot močne točke zaupanja. Slovenci največ zaupanja izkazujejo certifikacijskim oznakam in okoljskim nevladnim organizacijam, Hrvati pa kažejo podobne vzorce, čeprav z več zadržki do vladnih institucij in gospodarskih subjektov. V obeh državah FSC deluje kot most med okoljskimi pričakovanji in verodostojno odgovornostjo.
Gozdovi kot prostor, kjer se podnebne posledice najbolj občutijo
V globalnem poročilu – in tudi v Srednji Evropi – gozdovi ostajajo mesto, kjer so podnebni vplivi najbolj neposredni. Izguba vrst, krčenje gozdov, suše, poplave in požari so glavni izzivi, povezani z gozdovi. Čeprav ''podnebne spremembe'' kot širok koncept izgubljajo vidnost, skrb za degradacijo gozdov ne upada.
Rezultati poročila izpostavljajo ključni paradoks: čeprav javna skrb za podnebne spremembe upada, pričakovanja glede trajnosti ostajajo visoka. Slovenija in Hrvaška to jasno ponazarjata. Kljub geopolitičnim napetostim in gospodarski negotovosti več kot polovica potrošnikov v obeh državah še naprej prepoznava FSC, zaupa neodvisni certifikaciji in daje prednost izdelkom, ki prispevajo k ohranjanju gozdov in biotske raznovrstnosti.
Ugotovitve poudarjajo, da mora biti podnebno ukrepanje povezano z resničnostjo, ki jo ljudje doživljajo vsak dan – z gozdovi, biotsko raznovrstnostjo in izdelki, ki jih izbirajo. Tudi v turbulentnih časih potrošniki še naprej dokazujejo, da je trajnost pomembna pri nakupu.