English
hrvatski jezik
српски језик
slovenski jezik
Ena najbolj gozdnatih regij v državi z večstoletno gozdarsko tradicijo je območje Kočevja, kjer gozdar Črtomir Vilhar že več kot tri desetletja upravlja 1.000 hektarjev veliko gozdno posestvo pri Velikih Laščah.
''Dobrodošli! Najprej kava in sladica, nato nas bo kolegica poučila o slovenskem gozdarstvu, potem pa se odpravimo v gozd,'' nas je pozdravil Vilhar na svojem posestvu, obdanem z naravo, ki je v lasti njegove družine že več generacij.
Koslerjev gozd je del skupinskega certifikata za upravljanje z gozdovi (FM), ki ga upravljajo Slovenski državni gozdovi (SiDG). Pred terenskim delom je Eva Cerjak iz SiDG predstavila izčrpen pregled razvoja in evolucije gozdarstva v Sloveniji.
Slovenija je majhna, a zelo raznolika država, s številnimi gorami. Alpe sestavlja karbonatna podlaga, najvišji vrh pa sega do 2.864 m. Na drugi strani se Slovenija dotika Panonske nižine, velik del države pa zaznamuje dinarski Kras, skupaj z obalo na severnem delu, kjer prevladuje sredozemsko podnebje. ''Vmes so hribovja, doline in kotline. Zaradi teh zelo različnih naravnih razmer je velika pestrost naravne vegetacije in – kot pravimo v gozdarstvu – veliko število gozdnih rastišč,'' je povedala Eva.
Prvo načrtovanje upravljanja z gozdovi se je začelo v Trnovskih gozdovih nad Gorico leta 1771, in sicer z uporabo napredne nemške metode izračuna lesne zaloge, ki so jo v Nemčiji uporabljali od leta 1752 naprej. Eva poudarja, da je znani gozdar Jožef Koller že leta 1842 uporabljal naravno pomlajevanje s postopnim sečnim načinom. Po letu 1948 se je slovensko gozdarstvo izrazito usmerilo v sonaravno in trajnostno gozdarjenje. Glavni cilj je bil obnoviti degradirane gozdove do njihove polne naravne zmogljivosti – in to na sonaraven način, kar je doseglo odlične rezultate.
''V 70. letih je bila zgrajena obsežna gozdna infrastruktura (na primer samo na Kočevskem med 500 in 600 km traktorskih vlak in 50 km gozdnih cest na leto). Razvoj lesne industrije je potekal vzporedno z gozdarstvom – žage so bile blizu gozdov in specializirane za lokalne vrste lesa. Na žalost je večina te industrije po osamosvojitvi Slovenije propadla.
V 70. in 80. letih je večnamensko upravljanje z gozdovi postalo zakon in praksa – vključno z javnimi razpravami in sodelovanjem deležnikov. Gozdarji so začeli izbirati gozdne rezervate (okoli 9.500 ha), ki so bili izločeni iz upravljanja. Gozdne inventure so prešle iz popolnih na vzorčne metode, ki se uporabljajo še danes, vključno s stalnimi površinami za dolgoročno zbiranje podatkov,'' je še dodala.
Kot je pojasnil Vilhar, z gozdnim posestvom družina Kosler upravlja od leta 1850, z rednimi desetletnimi gozdnogospodarskimi načrti od 1902. Nekdaj je prevladovala smrekova monokultura zaradi intenzivne sečnje in ponovne zasaditve, danes pa gozd upravljajo po trajnostnih načelih, osredotočenih na biotsko raznovrstnost, kar je prineslo zdrav preplet domorodnih drevesnih vrst.
Vilhar nam je s ponosom pokazal nekaj primerov dobro ohranjenih gozdov, polnih zdravih dreves, svežega zraka in narave, ohranjene za prihodnje generacije.
Namen upravljanja je bil preiti z 99-odstotne iglaste sestave na bolj mešano, z večjim deležem listavcev in uvedbo prostih (ang. ''freestyle'') pristopov v gozdni vzgoji, da bi podprli naravno obnovo ter se lažje odzvali na naravne motnje (vetrolom, žled, škodljivci) in podnebne spremembe (sprememba habitatov zaradi globalnega segrevanja).
Najbolj nedavne dejavnosti so bile usmerjene v podporo naravni obnovi po motnjah (umetne zasaditve), večnamensko rabo gozda (lov, rekreacija), ohranjanje izjemnih dreves ter gojitvene ukrepe s prostimi pristopi. Široke površine skrbno načrtovanih mešanih sestojev pripovedujejo zgodbo o tradiciji odgovornega upravljanja z gozdovi, ki na tem območju traja že zelo dolgo. Skupna lesna zaloga se je povečala s 180 m³/ha leta 1902 na 360 m³/ha danes.
Od leta 2010 je upravljanje tega izjemno bogatega gozda – in posledično tudi les, ki pride na trg – FSC certificirano v okviru certifikacijske skupine zasebnih lastnikov gozdov pod okriljem SiDG. Pridobitev FSC certifikata je najboljši način, da se preko letne neodvisne revizije potrdi pozitiven družbeno-ekonomski in okoljski vpliv te zgledne tradicije odgovornega upravljanja družine Kosler.
